Moja priljubljena gora je bila na praznični sobotni dan še čisto jesenska. No, na planini Prevala je vladala pomlad, saj so cvetele trobentice. Včeraj pa me je v hrib zvabila zima.
31. oktobra, na prijazen sončni dan se je v Dragi trlo vozil, zato z Dikom nisva tekla na Roblek. Mahnila sva jo po čudoviti samotni poti, ki vodi na Prevalo.
Uf, na strmi Kalvariji je pot spet lil "v potokih"!
Na rahlo vetrovnem grebenu Begunjščice pa so naju čakali užitki ...
Nahranila sva planinske kavke
Včeraj sem delala na Bledu. Ko sem se vračala proti domu, sem v Lescah uzrla vrh Stola.
Ta belina je bila kriva, da se nisem, tako kot sem nameravala, zabarikadirala pred računalnik.
Imela sem tri ure časa do naslednjega svetovanja.
Ooo, kako hitro sva bila z Dikom na snegu ...
Na Roblek se nas je včeraj popoldne odpravila le peščica.
Doživeli smo čudovite svetobe.
Pri tem smo bili čisto premočeni, saj je razmočeni sneg padal iz dreves.
Prijazna planinka je dejala: Danes rinemo sem gor samo ta zagnani!
Kako se veselim prave zime!!!
2 komentarja:
Če bo kdaj tekmovanje za najbolj športnega psa, bo Dik prepričljivo zmagal. Še posebej, ker njegova gospodarica tako pridno dokumentira njegove podvige ...
Helena
Pozdravljeni!
Berem vaš blog in me zanima, katere pasme je Dik. Deluje mi zelo simpatično, pa še pohodnik je :)
Hvala za odgovor. LP!
Objavite komentar