Dan sem začela na vrtu v Ljubljani, nadaljevala pa z Andrejem na Izlakah.
Ob štirih sem morala biti na kosilu na Pohorski ulici v Mariboru. V štajersko prestolnico sem se pripeljala ob enih in imela tri ure časa zase.
Poklicala sem Sebi, ki me je prijazno poslala na izhodišče teka.
Sedaj vas, dragi štajerski tekači, razumem, zakaj tako opevate svoje Pohorje.
Tudi jaz sem uživala!!!
Tu je nekaj dokumentacije, saj ne znam povedat, kje so me nesle noge :)
Čez potočke,
mimo čudovitih naravnih skulptur,
po mehkem listju,
ob rožicah
do civilizacije.
Uživala sem ob razgledu na mesto
pa zanimivih hiš
Ob Mariborski koči sem spremenila smer teka.
Sedaj je šlo navzdol ...
Ob koncu sem nabrala šopek, ki me bo spominjal na prijeten tek.
Pridem še kdaj :)
6 komentarjev:
...vidim, da si lutala. Ampak glavno, da si uživala!
;-)
To, da sem lutala, je bilo najboljše!!! Saj sem vedela, da se ne bom izgubila, čeprav sem šla "za nosom".
Hvala za namig :)
Kak' fajn je če znaš takšen vmesni čas izkoristiti za "dušo" (saj vem, da pri tebi ta bojazen ne obstaja), če pa je to na totem našem Pohorju,... - super.
Prijetne užitke še naprej.
P.S.
One fotke od včeraj pa so me pustile brez besed.
Visokogorja sicer nimamo, toda skalovja je na Pohorju več kot dovolj:)
Z Dikom morata res priti kakšno nedeljo na Zimsko ligo. Kontaktiraj Sebi.
inot
Poštovana gđa Rut, redovno obiskam Vaš sajt. Moje ime je Marjeta in živim u Novem Sadu. Razveselila sam se fotografijama sa Pohorja, a najviše hiški sa zelenim oknom. To je hiška moje tete iz Gornje Radgone. Vse najboljše vam želim.
Pozdrav
Svet je pa res majhen, kajne draga Marjeta.
Vesela bom kakšne vaše slike iz Novega Sada.
Srečno!
Objavite komentar