Naša najmlajša nas je presenetila s prazničnim zajtrkom.
Nato je sledilo naslednje darilo. Moj ekstremist, ki se pripravlja za nov podvig na Aljaski, si je "vzel čas" in me peljal na Stol.Kako je bilo?
Mislim, da slike, ki so nastale v šestih urah, povedo največ!
Iz Završnice do Valvazorja IVJE!
Prvi sončni žarki so pokukali skozi meglo šele na višini 1500 mnm.
Prvi pogled na Julijce sem morala nemudoma ovekovečiti.
Raje, ki je vstal že ob treh zjutraj, si je na sončni Prižnici privoščil trenutek oddiha.
Snega ni veliko, a na nekaterih mestih se predira do kolen.
Čarobni trenutki ...
Brez gamaš tudi tokrat ni šlo.
Pogled proti vrhu ...
In v dolino
Ne morem verjeti, da hrib, ki leži pod kotom 45 stopinj, na sliki izgleda tako smešno položno!Pot navzgor je enostavna. Kot bi hodil po zmrznjenih stopnicah - k sreči so narejene za tako kratke noge, kot so moje.
Za te posnetke v najhujši strmini sem se kar pošteno "zasidrala".
Tabel še niso odstranili :)
Uf, kako mi je bilo vroče. Vremenska napoved je obetala minus 13 stopinj, na vrhu Stola pa takaaaa pomlad!
Kakšen užitek je šele navzdol ...
Ko se srečata sonce in megla ...
Na Zabreški planini se je v morju megle skrivnostno lesketalo jezero.
Na poti v realni svet ...
Zvečer smo se zbrali na božični večerji. Mama Jelka, hvala!
Ni komentarjev:
Objavite komentar