nedelja, 2. december 2007

Tura za drznejše

V soboto sem vse dopoldne premišljevala, kam naj se podam. Misli sem usmerila proti Golici. Ko pa sem se ob enajstih peljala pod Karavankami, so me premamile pobeljene gore. In avto je kar sam zavil proti Bledu.
Poklicala sem Rajeta, da mi je povedal, kako naj pridem do Vodnikove koče.
Saj sem bila večkrat tam, a jasno, tko fino je vprašat.
Na poročnem potovanju - julija 1986. leta.

Konec avgusta 2005 sem se potila na Triatlonu jeklenih.

Ženske, povejte, kje ste tičale v soboto? Srečevala sem samo moške!

Pa saj vemo, zakaj se je dobro odpraviti v hribe!

Tam se razmigamo in naužijemo sončnih žarkov. Med ruševjem dehti! Če korak upočasnimo, se lahko predamo aromaterapiji.

Na prvi decembrski dan je bilo jesensko toplo, kar pretoplo ...

In pozor - tudi ledeno in spolzko!

Na sočni strani gore pa le užitek ...

Cilj - Vodnikova koča

Naslednjič morda višje ... Če mi bodo razmere naklonjene.

Ne pozabite na kremo z visokim zaščitnim faktorjem, da ne boste naslednji dan prišle v službo z opečenim nosom!

Pa gremo nazaj - smer Viševnik.

Dik je imel spet veliko dela ...

Kljub temu, da sem bila pošteno pregreta, sem na hladnih delih poti močno pospešila korak.
Včasih sem mi zdi, da sem na sončno energijo, saj me tako vleče iz sence.

Bila sem prijetno presenečena - za Dika ni ovir ...

V hribih je najlepše, ko barve postajajo vse bolj bakrene.

Na Viševnik sva prilezla točno ob sončnem zahodu ...

No, no, ne mislite, da bo kaj zamujenega, če takoj jutri ne naredite kaj zase.
Jaz od lanske zime skoraj nisem pomislila na to, da živim. Tudi ko sva bila z Rajetom v francoskih Alpah na delovnih počitnicah, sem ob turah pod tritisočaki stalno razmišljala, če mi bo uspelo pravočasno oddati knjigo.

Pri 44-ih sem spoznala, da nisem jeklena, marveč izjemno ranljiva. Po anafilaktičnem šoku in ponovnem rojstvu sem se odločila, da bo vse drugače. A temu ni bilo tako! Bila sem preveč upeta v DELO, Delo in spet delo.
Zato je 1. december 2007 zame pomemben mejnik - začele so se prve zimske počitnice, in to po osmih letih.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Sobota je dan za hribe-kje so ženske,na primorskem.Mali Golak,Sinji vrh,Otliško okno.Polne energije-nedelja pozor prva adventna-venčki aranžmaji-nekaj za naše nežne duše-in nato ponedeljek....čakam soboto............

Anonimni pravi ...

Hvala, Ruth, za vse lepe fotke in razmišljanja, ki jih delite z nami! Zame so vsekakor spodbuda za to, da bom, če ne letos, pa vsaj naslednje leto zlezla še na kakšen hrib. Ko bodo rožce cvetele... :)