Po jutranjem pozdravu soncu na Viševniku, sem se okrog dveh popoldne odločila, da grem še na en dvatisočak. Kam drugam - Stol mi je najbolj pri roki!
Torej. Pozno sem začela s turo, izbrala sem daljšnico po zabreški strani (razlog izveste jutri) - do Prešernove koče na vrhu Stola sva z Dikom prisopihala v temi ...
Nikoli več! Obljubim! Kajti - treba je bilo priti še v dolino. Vratolomni spust s čelno lučko sva opravila po žirovniški strani. Torej - tak podvig odsvetujem! Od doma je treba pravočasno!!!
Pa začnimo zjutraj. Ker je Raje, ki je zadolžen za jutranje bujenje, v Obertilliachu pri biatloncih, sem seveda prespala alarm. Zdoma sem se odpravila šele ob pol šestih.
Razmere na poti proti Viševniku so zimske, zato je napredovanje v hrib počasnejše. A povem vam - to je sedaj tisto pravo!
Tudi barve niso razočarale ...
Ura je tričetrt na sedem.
Zjutraj je vse tako burno - hitro se ZGODI in še hitreje ZBLEDI ...
Prav vedno naredim avtoportret, kajti vsakič je moja senca obdana z drugim odtenkom rdeče-rožnate barve.
Kefir, marmelada, sončnice ter obvezen dodatek - konoplja in kalčki.
Te slike so iz Indonezije. Mama Slavka jih je naredila lani avgusta - na otoku Lombok.

No, bližje bo, če jih greste gledat na Kanarske otoke. Ta fotka je od tam ...
Preselimo se na Gorenjsko.Za konec dneva so tu romantične slike iz Stola ...
Ura je 15:50.
Škoda - za počitek ni časa.16:30


Ni komentarjev:
Objavite komentar