Vse za zdravje!

Včeraj dopoldne me je na Golniku prijazna sestra pozdravila: "Vi ste pa res že naša stalna stranka!" To čisto drži. Terapiji hiposenzibilizacije se prepletata - enkrat strup ose, drugič čebele.
Včeraj me je dvakrat "pičila čebela". Saj ne rečem - roki bolita, v glavi malce brenči, a ker ni hujšega ...
Vse za zdravje! Zato sem se kar podala v hribe. Ko so pa tako vabili v bleščeči belini!

V hrib sem grizla sama - Dik je šel z Rajetom na vandranje po sredogorju. Naletela sem na njune sledi ...

Pot do gozdne meje je bila sila nenavadna. Ob sončnem vremenu nisem bila mokra le od potu, marveč od dežnih kapljic in sneženih kep, ki so se usipale iz drevja.

Ne morem verjeti. Na poti na Roblek sem spet doživljala nove razsežnosti. Tokrat je moj pogled iskal z žirom in lišaji obložene bukve.

Kakšni oblaki!!!

Prikradla se je večerna svetloba, ki hribe popolnoma spremeni.

Do Robleka je bila pot shojena, višje sem k sreči utirala prvo gaz.

Meglice - tako skrivnostno kot so prišle, so se tudi razblinile. In naredile prostor barvam ...
Pogledi ...

Ne pozabite na gamaše, sneg se predira!

Zadnji sončni žarki

Če ste bili tam spodaj. Tole se je dogajalo nad oblaki ...

Ob slovesu dneva je zažarelo!

Tako, to je bilo nekaj neobdelanih slik. Več jih najdete v spletnem albumu!
Kliknite na diaprojekcijo.
Bila sem otovorjena z dvema aparatoma - opazili boste razliko med fotografijami.