torek, 04. december 2007

Tretjič - v troje!

To je že moja tretja današnja objava.
Ja, od včerajšnjega popoldneva se je kar dogajalo ...
Z Rajetom sva bila takoooo srečna, da je naša družina spet popolna. Tudi Dik je bil že za akcijo, zato smo se nekaj čez poldne odpravili zdoma - proti Golici.
A očitno "nesojena" gora je bila med vožnjo po cesti videti tako gola, bližnji Stol pa izjemno mikaven ...
Odločitev je bila na dlani!

Tudi vreme je bilo obetavno!

Vetru v višavah ni uspelo z drevja spihati vsega snega.

Plodovi jerebike in šipka čakajo na lačne ptičke.

Bila sem prijetno presenečena. Sredi poti je cvetel jetrnik!

Odpirajo se tudi prvi cvetovi pomladanske rese.

Še nekaj zanimivih rastlinskih motivov ...

Okraski!!!

Izjemno zanimiva je bila barva neba. Spreminjala se je iz minute v minuto.

Iz avstrijske strani so se pripodili oblaki.

Postajali so vse bolj grozeče črni ...

A nastalo je neverjetno ozadje za pobeljeno naravo! Kaj takega še nisem doživela.

In potem je sledilo poglavje, v katerem se je spet posvetilo.

Ko se je sonce skrilo, smo okusili pravo zimo (ki mi jo je Raje obljubljal celo pot).

Mraz, veter, globok, napihan sneg ...

Imela sem občutek, da so oblaki in meglice - nam trem na čast - pripravili tekmovanje.
Kdo bo na vrhu dvatisočaka hitrejši, lepši, učinkovitejši?

Ne vem, kdo je postal zmagovalec - nas je preveč zeblo.
Odkurili smo jo v dolino.


Takrat pa se je predstava pravzaprav šele začela.

Kar naenkrat se nam ni več mudilo!

Medtem, ko sem fotografirala, si je Dik privoščil malce sproščujoče pasje športne aktivnosti.

Odtenki snega so se spreminjali iz minute v minuto.

Počasi se zaključuje še ena zgodba o svetlobi, sencah in barvah.

Na kakšnem čudovitem planetu živimo. Planetu, ki ne skopari z darovi!

Decembrski popoldnevi so kratki, a poglejte, kaj vse lahko doživimo.
Koliko sprememb barve neba, temperature ozračja in ne nazadnje vzdušja.

To je resnično PRAZNIČNO!

Kako že pravijo? "Poglej, Miklavž peče piškote!"
Ja, očitno se mu že pošteno mudi, ko je tako močno zakuril pečico ...

Danes zjutraj sem na Valu 202 poslušala, koliko Slovenci zapravimo za obdarovanja.
Jasno, pred nami je mesec nakupovanj in prejemanj daril.
Kaj, ko bi svojim dragim poleg klasičnih materialnih dobrin, podarili tudi kanček neokrnjene narave ...

Fotografirala sem z lahkim priročnim aparatom Sony Cyber-Shot DSC-H7.
Raje je imel v rokah težji Canon EOS 350D.
Doživite 4. december še enkrat - skozi njegove oči!

1 komentar:

m pravi ...

dobro jutro.prelepo.spet hvala za utrinke lepe čudovite narave.lažje je začeti z delom,ko pregledava vaš blog.Diku pa še veliko sprehodov z vami.L.P. JACQUELINE,MIRA