Bela novembrska nedelja

V soboto zvečer sem predavala v Gabrovki. Domov sem se vračala v zimskih razmerah.
Pri nas v Podvinu je bilo v nedeljo dopoldne še čisto običajno jesensko vreme. Temeljito sem zalila žejne rastline.

Opoldne pa so začele poplesavati prve snežinke.

V naši družini je še bolj turoben dan, povezan s sneženjem, čas veselja!
Ker sva se oba z Rajetom v mladosti ukvarjala z zimskimi športi, ni čudno, da so nad snegom navdušeni tudi otroci.
Pia je komaj čakala, da sva šli v gozd.

Čez drn in strn - a kako se že reče.

Snega ni toliko kot na Dolenjskem in Beli Krajini, a Pia je očarana ugotovila, da je v Grofiji čisto drugače kot ob včerajšnjem teku.

Občudovali sva raznolika debla ...

Obe sva prvič opazili lovsko prežo. Pia je rekla: "Pa najmanj stokrat sem tekla tu mimo."

Ja, v tem času gozd popolnoma spremeni svojo podobo.

Zelena barva v snegu dobi nove dimenzije!

Za hip sva zmotili jato ptic, ki se je gostila pod mogočno tepko.

In se zadovoljni odpravili v toplo zavetje doma.