Ponedeljek

Ko sem pred leti začela vodit oddajo Triglavski zeleni vrtiček, je ponedeljek postal najbolj stresen dan. Na Jesenice ne hodim več, a da ne pozabim, prvi dan v tednu je že dolgo povezan tudi z oddajo člankov.
In – pri tem veeednooo zamujam! Gradivo oddam zadnji hip ali trenutek zatem. Obupno!
Tolažim se s tem, da sem to "napako", kakor pravijo, podedovala. Moj ati je neštetokrat zamudil na štart tekme, da o drugem ne govorim ...

Za dober začetek tedna priporočam dva sokova, ki sem ju naredila in slikala včeraj.

Le kako drugače bi lahko porabili letošnji obilni pridelek kumaric?
Ste prebrali v Cortesejevi Zelenjavi?
Takole pravi: "Kaj izotonični napitki iz trgovine, raje sveže stisnjen sok kumar iz vrta pa v hribe ali na kolo, čeprav sredi poletne vročine!
Ta sok sodi med najučinkovitejše diuretike, pravzaprav akvaretike, kajti ne odvaja le vode, ampak spodbuja tudi izločanje presnovnih produktov."

Sezona paradižnika se šele pričenja, tako, da bo v prihodnje naš sok še bolj intenzivno obarvan in vse slajši.
Saj veste, kajne.
Paradižnik je predvsem zaradi likopena, beta karotena, drugih karotenoidov, flavonoidov ter vitaminov že dolgo dobro poznani antioksidant.

Ste opazili, kaj se dogaja, če paradižnikovega soka ne spijemo takoj?


Premešamo, pa je problem rešen!
Na zdravje!!!

12 stopinj

Ob enih ponoči sem skozi balkonska vrata še občudovala polno luno. A okrog žareče okrogle starke se je vedno bolj sklepal obroč oblakov. Kmalu zatem je močno zapihalo, vlilo se je kot iz škafa. Odbrzela sem na balkon, pogledat, če imajo rastlinjaki zaprta strešna okna. ker je bilo vse v redu, sem se prepustila trkanju debelih kapelj po strešnem oknu in delala ...


Zjutraj je še vedno deževalo. Na čase "v štrenah".


Zanimivo, kako nekatere rastline odlično prenašajo dež. Take so tudi lepotice na sliki: koralna fuksija, ozkolistna cinija, lepe očke in grmasta bazilika.


Cvetovi cigaretke, tunbergije in drobnocvetne kasije, obdani s kapljicami, žarijo.

Pri temperaturi 12 stopinj se je dežju navkljub odprl cvet hibiskusa, kitajskega osleza.

Lonček s tem hibiskusom sem ponoči iz terase med najhujšim nalivom odnesla pod streho. Marelični polnjen cvet je zagotovo plačilo ...

Nedelja

Moj najljubši dan. Poleti ga skoraj vedno preživim doma, saj me ne vleče nikamor.
Vstanem, ko se zbudim. Rože zalivam s prvo prestavo, ne tako kot med tednom v naglici. Predvsem pa – veliko lahko fotografiram.
Ta nedelja je nekaj posebnega, saj smo po doooolgem dolgem času vsi doma. A tako kot vedno – le za kratek čas.



Nikoli nisem razmišljala, kako dolgo živijo čebele in kje končajo, ko se zadnjič naužijejo medene omame. Zjutraj me je presenetila čebela na cvetu oleandra. Najprej si pravim – revica premražena, zebe jo, potem ugotovim, da bo ostala tam za vedno ...



Zelo rada fotografiram nenavadno vzpenjavko, ki ji v tujini pravijo „Balloon Vine“. Iz mikroskopsko majhnih cvetov se razvije zanimiv plod. V njem se skrivajo atraktivna črna semena, na katerih lahko opazimo bel srček. Z njenim imenom lahko treniramo možgane, saj je precej zapleteno - Cardiospermum halicacabum. Pri nas smo rastlino, ki se samoniklo razrašča v tropski Ameriki, poimenovali korinda.
In danes je na plod, ki sem ga nazumirala, nepričakovano priletela čebela, jaz pa sem pravočasno pritisnila na sprožilec ...



Le zakaj čebele silijo v popke, ko jih obkroža množica dehtečih cvetov, ki opraševalke vabijo z odprtimi cvetnimi lističi?
Morda je na vzpenjavki podraneji Podranea ricasoliana, ki se samoniklo razrašča v Zimbabveju, in jo pri nas gojimo kot posodovko, le na ogledih?



Zanimivo, kje vse imajo cvetovi medovnike. Danes sem opazila, na katerem mestu čebele srkajo medičino na jasminovi trobi ali kampsisu Campsis radicans. Trpežna vzpenjavka, ki ljubi vroče poletje, spada v isto družino kot podraneja - med trobentovke Bignoniaceae.



Podobno kot na budleji, se v teh dneh tare čebel tudi na grmastem oslezu Hibiscus syriacus. Veste, da ta priljubljena grmovnica izvira iz južne Koreje?

Prvič ...

Od nekdaj sem rada buljila v knjige. Kot študentka sem najbolj uživala ob branju romanov v nadaljevanjih – v časopisu Delu. Ker smo takrat, pred dobrimi 25 leti, domov kapljali vsak po svoje, sem obred branja združila s kosilom.
Joj, kako se danes jezim na otroke, ko jih knjiga spremlja med obrokom.



Za branje zapisov, ki mi jih bo narekovala mati Narava, si vzemite čas!
Skušala vas bom popeljati v prelep rastlinski svet. Na svoj način.
Če bo le čas, bomo skupaj vsak dan. Vesela bom vaših komentarjev in pobud.

Pozdrav

To, da sem tu, na teh straneh, je "kriv" Raje. Vzpodbudil me je in naredil potrebne nastavitve. Tako sem se lahko pridružila blogerjem.