Ni se izneveril niti zadnji dan - po nebu so se podili težki oblaki, padlo je nekaj kapelj dežja, deležni smo bili tudi sramežljivih sončnih žarkov. A bilo je hladno! Po mojem čisto premrzlo za sajenje rožic. A kljub temu se je pri nas na vrtnariji DOGAJALO.
Tu so slike v originalni velikosti. Vse po vrsti so temačnooo temačneeee!
S svetovanjem sem začela malce čez šesto, ob sedmih pa sem se za hip podala naokrog - z aparatom. Poslovila sem se od Miha, ki se je odpeljal na 170 km dolgo pot. Ob petih popoldne je prispel k prijateljem v Belo Krajino. Jutri ga čaka še kolesarjenje proti domu.
V rastlinjaku sem preverila, če so se naše punce že prebudile. Stana se je opravičevala, ker nima postriženih las. Le kako naj gre k frizerju, ko pa dela od jutra do večera?
Mama Slavka v zgodnji akciji ...
Klara med pripravljanjem rastlin za prodajni prostor.
Andreja v skrbi za urejen rastlinjak.
Sledi skok v plastenjaka s koriti.Lepo razraščene rožice čakajo na vaš prihod!
Lani so v plastenjake udarili polži, letos se borimo z mišmi. Te obožujejo sladki krompir, bodalico in mleček!
Podala sem se na hiter obhod. Noge so me najprej nesle proti ribniku, mojemu najljubšemu kotičku.
Tam trenutno najbolj občudujem trajnice, saj vsaka na svoj način bode na plano.
In na teraso ...
Pod hišo je bogato zacvetela plezava akebija ...
in Rajetove azaleje.
Oooo - kapljice, kapljice!
Tulipani odcvitajo, snežno bela harmonija z japonsko kutino se bliža koncu.
A tu so SPOMINČICE - ta hip res lahko zapisane z veliko!
Ste opazili velikanski vrtnarski roki? Podaril nam ju je Matjaž Beguš.
Še nekaj cvetočih utrinkov ...
... in kuharskih.
Ter nato ustvarja!
Med svetovanjem me večkrat razveseli z obiskom.
Delovni dan se je za naše punce zaključil ob pol osmih zvečer - z nalaganjem korit.
Še enkrat sem s pogledom objela obešanke in bonsaje ...
ter se posvetila naši glasbenici.
Kaj mislite, kako dolgo traja nalaganje slik za blog?Še 5 minut in tu bo 1. maj - praznik dela!
