Nekaj slik

S Trente do Črne prsti (današnji potek spremljate spodaj)

Premočena do kosti - Koča pri Krnskem jezeru

Dež in sneg proti Krnu

Solze sreče

Stik z možem

John spremljevalec

Ruth, seveda

Sunki vetra

Črna prst

10.dan - Petrovo brdo - Vojsko

16:00 Proti Idriji
Zgleda, da jim bo uspelo zavzeti Vojsko. Vsak čas bodo v Idriji, noči pa še od nikoder. Prima!
Še ena skupinka (v ospredju naše tekačice :)

12:20 Bevkov vrh
Najprej se opravičujem Andreji, da sem jo preimenoval v Alenko. Preveč informacij, pa imena so moja šibka točka...
No, v glavnem so babe hitre. Ruth je od včerajšnjega udarca ob skalo bolel gleženj, a so ga s skupnimi močmi in povojem porihtale. Prav fajn je slišat dobro voljo, čeprav samo preko telefona.

10:45 Ermanovec

V Cerknem se jima je pridružila še domača stezosledka Mihaela. Pomagala jima je že najti, malo sta zatavali, pot do Bolnice Franje. sedaj pa že brezskrbno, s pospešenim tempom in po vsej verjetnosti klepetaojč, šibajo proti Bevkovem vrhu. Mihaela bo spremljala Ruth še jutri. Danes jih grem proti večeru pozdravit in naloudat v Idrijo. Ruth ima tavelik hribovski nahrbtnik. Če bo hotela držat tempo, ga mora zamenjat za manjšega.

4:15
Andreja, Ruthina današnja spremljevalka, je pa morala danes zgodaj iz tople postelje. Ampak za tekače z dušo, to ni problem. V soju čelk in počasi umirajoče lune, ja, dež je prenehal, sta jo firkelc čez štiri mahnili proti Poreznu. Današnja trasa je za Ruth nova, nepoznana. Zato ji bo vodenje prišlo dodatno prav.
Današnji cilj je bolj kot ne, nedoločen. Pot ju bo vodila mimo Bolnice Franje na Ermanovec, Bevkov vrh, Sivko, do Hleviš, če bo čas in moč, o volji ne dvomim, pa mogoče še v Vojsko.
Bomo spremljali.
Kasneje nalimam še fotke zadnjih dveh dni.

9.dan - Krn - Črna prst

22:10 Petrovo brdo
Leden dež in sunki severnega vetra Ruth in Johna niso pustili iz Rodice proti Črni prsti. Edina možnost je bila sestop na bohinjsko stran in vzpon. Ker sta iskala bližnjico, bližnjica pa je gorah velikokrat najdaljša pot, sta se zaplezala in se bila po dveh urah tavanja primorana vrniti na greben. Na srečo je med tem dež ponehal in veter nekoliko umiril, tako da jima je le uspelo. Na Črni prsti sta bila ob 19:15. Tri minute prej sem gor prisopihal še jaz, z dodatno bojno opremo. Pol urce, pa smo šli. Jaz nazaj domov, John in Ruth pa do Petrovega brda, kjer je prespala. John pa jo je po zasluženem pivu zapustil. John, ti si kerlc. Hvala!
11:20
Na Planini Razor so jo sprejeli s šopkom. Solz ni mogla zadržat. Te so bile drugačne od tistih predvčerajšnjim. Joli in ostali - HVALA! Ob vroči peči suši premočena oblačila in obutev, malo čez 12:00 pa bo v spremstvu Johna odbrzela na Vogel in čez Rodico do Črne prsti, kjer jo bodo zopet pošteno pocrkljali, osušili. Računata, da bosta tam okoli 16h, zato boste podaljšala do Bolnice Franje. Vmes, na Petrovem brdu pa jo počakam še z objemom, poljubi in domačimi prigrizki ter svežimi oblačili.
Tako, plan spet prehiteva. Še vreme se zrihta... Ankaran je z vsakim korakom bližje!
6:50
Pravkar se je javila s Krna. Zaradi močnega naliva je na pot krenila kasneje, kot je planirala. Premražena in premočena je do kosti. Tolaži jo dejstvo, da jo Planini Razor čakata spremljevalca s toplimi oblačili in toplo podporo. Glede na njeno postavo in pot, ki je že za njo, upa da ne bo prišlo do podhladitve.
Ruth, drži se! Vsi smo s tabo!

Koča pri Krnskem jezeru

17:30
Ker v bližini koče ni signala, sem poklical direkt in jo dobil. Srečno je priplavala na toplo. Danes ni tekla, hodila pač, ker ni bilo potrebe in tudi z nahrbtnikom v dežju ni ravno uživantsko. Do jutra bodo oblačila suha (ona je že). Naprej preko Krna do Planine Razor, kjer jo bosta čakala John in Andreja, bo krenila okoli pol 4h zjutraj. Malo jo skrbi, ker je začelo grmeti....
Upajmo na prijazneši dan!
Lahko noč Ruth.
Raje

Foto zadnjih dni

Še en delček doživetja v slikah. Veliko več bo Ruth dodala, ko bo urejala spomine.
V Tržiču po oskrbo in objem
Stol

Po Karavankah jo je spremljala (ganjala) Nadja

Proti Golici; takele podobe so Ruthina glavna hrana

Ob 3h proti Julijcem

Staničeva koča

Zbiranje pečatov, tale z vrha Triglava, je zbiranje dokazov

S Triglava proti Plamenicam sta naju prali sodra in dež

Skala je bila mokra, spolzzzzka...

Kljub zajlam je strah pred padcem, zdrsom Ruth napolnil z adrenalinom. In nekaj solzami :(
Na koncu pa je bila srečna. Kakopak.

Proti Kriškim podom so k umirjenosti prispevali kozorogi

in čudoviti razgledi.

Brez telefona ne gre niti v gorah. Tokrat pošiljam Mihu sliko z vrha Razorja. Glavni namen pa je, ki se na srečo (in upanje) ni zgodil - klic na pomoč.

Se mava rada!

No tule me je imela malo manj rada, ampak na koncu je priznala, da je uživala. Gor, po suhi skali je lažje.

Sploh, če te med potjo čaka čudo (beri okno) narave.

Do vrha Prisojnika pa v glavnem takole

Na vrhu se imava še kar rada. V ozadju Jalovec, naslednji cilj tega, istega dne.

Z Vršiča proti Jalovcu sva šprintala

Povzpela sva se po ostenju Goličice, kjer je Ruth stiskala skalo, da bi voda pritekla. Smer je res izpostavljena, samo sem in tja kakšna zajla, nekaj zabitih klinov...skratka LUFTNO izpostavljeno.

Pa sva jo. Slikanja med plezanjem zaradi napetosti ni bilo. Pač pa po izhodu. V ozadju vrh Jalovčevega ozebnika.

Potem naju je zagrnila megla. Po sestopu je vidljivost prinesla olajšanje in dokaz, da noč vseeno ne bo nastupila dve uri prezgodaj.

Proti Špički

Zavetišče pod Špičkom. Končno!

Po dobri večerji je nastopila koma!

Današnje jutro pa naju je namesto dežja pozdravilo takole

No, dež je nastal kmalu zatem, ko sem zapustil Ruth. Cel dan jo moči do Koče pri Krnskem jezeru. Sedajle, ob 16:10 je nekje na Bogatinskem sedlu. Pravi, da ji v čevljih dela čof, čof, sicer pa vse štima. Upa, da bo peč v koči vroča, vroča.

8.dan - Trenta,Sedmera, Krnsko jezero

10:50
Pa sva uspela. Zadnja dneva sta bila za Ruth do sedaj najnapornejša. Predvčerajšnjim 17 ur, včeraj 15 ur, gor, dol, gor, dol...Triglav, Razor, Prisojnik, Jalovec. Gor po najkrajših, napol plezalnih poteh, dol tudi. Ruth ni ravno plezalni tip, jo je dvakrat kar pošteno zvilo. Pritekle so tudi solze. Ampak, moževa beseda ima svojo moč. Ona pa tudi, neverjetno moč. Zmešano s trmo. Neverjetno trmo. Kar je včasih problem, ampak sedaj ne bom o tem.
Včeraj sva se ravno do noči privlekla z Jalovca v Zavetišče pod Špičkom. Nobenega planinca, zato je bilo spanje na skupnih ležiščih mirno in učinkovito. Z dnem sva jo mahnila v Trento. od tam pa jaz domov, Ruth pa skozi dolino Zadnjice do Koče na Prehodavcih, sedaj jo maha naprej po dolini sedmerih jezer proti Koči pri krnskem jezeru, kjer bo prespala. Planirala je še na Krn, a je koča na Krnu, zaradi prenovitve zaprta.
Današnji dež je pač dejstvo, ki pa ji naj nebi izpral volje. Na srečo so vrhovi za njo in nevarnosti za strele so manjše.
Popoldan bom naložil nekaj slik zadnjih dveh dni in Ruthine mokre občutke.
Raje

7.dan - Julijske alpe

20:30 Zavetišče pod Špičkom
Utrujena sta prispela do zavetišča, kjer bosta spala do 3h, nato pa proti izviru reke Soče kjer ju čaka oskrbovalni avto. Upajmo da si Ruth čim bolj odpočije ter da ji bo vreme v prihodnjih dneh vsaj približno naklonjeno.

16:45 še 2 uri do Jalovca
Postajata utrujena... Do koče ob izviru Soče prideta pozno ponoči, kjer poberem Rajeta, Ruth pa oskrbim s hrano, oblačili,...

6:30 Razor
Preko telefona sem že navsezgodaj zjutraj prejel dve fotki iz Razorja. Izgleda da jima gre dobro, tudi vremenu.

6.dan - Julijske alpe

20:40 Pogačnikov dom
Srečno sta prispela do Pogačnikovega doma, kjer bosta prespala. Počutita se super, Ruth je danes za sabo pustila prvo krizo. Jutri ju čaka zopet naporen dan (Razor, Prisank, Jalovec), zato jima zaželimo dober počitek.

18:30 Luknja
Iz Triglava sta se podala čez Plemenice, kjer je padala sodra, skale so drsele, Ruth je bilo malo strah. Sedaj sta v Luknji in gresta proti Pogačnikovemu domu kjer bosta prespala. Še slika kot dokaz da sta bila res na vrhu :)


12:30 Kredarica
Vreme jima je zaenkrat še naklonjeno. Šibata ko gamsa

3:00 Golica
Je že v pogonu. Včeraj ob 22:00 je bila na vrhu Golice, da bo danes čimprej v Vratih. Popoldan so možne nevihte, naju pa čakajo tavisoki hribi. Ko tam začne sekat, ni šale. Do Kriških podov bova hitela, upam da ne bežala. Prej bova, več počitka jo čaka. Če še ni utrujena, pričakujem da danes bo. Bom pazu nanjo, obljubim.
Zvečer bo Miha obvestil kako je šlo.
Raje

5. dan - Karavanke

18:30 Proti Golici
Ruth je potrdila, da ima rezervirano posteljo v domu pod Golico. Tako da jo vrh čaka zgooodaj zjutraj in naprej...
Od Prevale do Stola jo je spremljala ultramaratonka Nadja. Najprej jo je podprla z božanskimi palačinkami, potem pa vodila hud tempo do Stola. Ruth ni imela časa niti slikat, kar je zagotovilo, da je bil tempo hud!
Po njeno, Ruthino namreč, ni pogledala v knjižico in za vsak slučaj sta stekli še na vrh Stola. Seveda bi zadostoval že pečat v Prešernovi koči. Ma ja, pol ure, kva pa je to?...
Ruth se zahvaljuje vsem za vse SMSe in klice, na katere mnogokrat ne odgovarja, saj bi se ji pot lahko zavlekla v september. Upava, da razumete. A vsako zvoneje jo dviguje, ker ve, da ni sama.
Res, HVALA!!!

Raje

17:10 Stol
Po predvidevanjih je Ruth v Betkini oskrbi. In kot zjutraj povedano, zaradi vremena in počutja (dobrega seveda), nadaljuje pot proti Golici, kjer bo najverjetneje prespala. Spočita preteče to pot v dobrih treh urah, a za njo je že kar nekaj kilometrov, višincev....
Jutri navsezgodaj, verjetno ob treh, bo poljubila vrh Golice, nato do Dovške rožce, kjer jo bom čakal (malo nižje z avtom), odložila bo nahrbtnik in oljašana stekla skozi Mojstrano v Vrata. žnj
Od tam greva skupaj po Tominškovi do Staničeve, Kredarice, čez Plemenice do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Spat.
Nov plan je tak. Bo uspelo?
Jutri se bo javil Miha, bolj pod večer.

Raje

9:50 Proti Begunjščici
Danes je hitra, zato in predvsem zaradi napovedanega dežja v četrtek, bo Ruth danes, če bo seveda pri močeh, podljšala do Golice in morda do Dovjega. Sicer malo v noč, a tako bi se izognila slabemu vremenu po najvišjih vrhovih julijcev.

3:25 Dom po Storžičem
Ker sem jutranji tip, mi vsatjanje ob 3h ni problem. Z Ruth je drugače. Doma naroča bujenje, ponavadi ob 5h, ko mora nujno napisat kakšen članek, in do 6h ji nekako uspe odlimat veke.
V hribih je drugače. Na sončni vzhod butne kot puma. Tako je bilo tudi danes. Sedajle, ko se dela dan, je že na Kriški gori. Čudovite barve, ampak crknile so ji baterije v fotoaparatu....
Ob 7h ji v Tržič prinesem nove, pa zajtrk, pa še kaj. Potem bo oddrobila na Dobrčo, Prevalo, Begunjščico, Roblek, Zelenico in na Stol. Tam jo bo teta Betka pocrkljala in kot kaže, jo čaka malo daljši počitek, spanje.

4.dan - Savinjske alpe

17:30 Storžič
Prepihana na Storžiču. Grintavec in Kočno je "prepuzala" po štirih, saj so sunki vetra grozili, da njenih 48 kg + 6,5 kilogramski nahrbtnik odpihnejo na jug, v dolino. Na jezerski strani je bilo vroooče in sadno. Karničarjevi so jo na Češki koči pocrkljali s sadjem. Klara, hvala. Torej, vse po planu (razen včeraj, seveda). Prespala bo v Domu pod Storžičem in naročila je bujenje ob 3h. Sončni vzhod hoče objeti v višinah.
Ruth objema vse, ki jo tule spremljate.
Še posebaj mene. Valjda!
Raje

4:20 Kamniška bistrica
Po prisilnem počitku, neurje s strelami je krivo, Ruth nadaljuje svojo pot. Ob 4:20 je štartala v Kamniški bistrici, nazaj na Kokrško sedlo, kjer je končala včeraj. Ob 7:20 se je že javila z vrha Grintovca. Napravljena v vse, kar ima s seboj, iz nepregoste megle in v spremstvu severnega vetra. Uživa. Vidljivost je vseeno dobra, tako da že šiba dalje proti Kočni. Potem jo danes čakajo še Češka koča, Kališče, Storžič in spanje v Domu pod Storžičem.
Tule je še par slik iz opravljene poti prvih treh dni

Ata Jaka je bil dostavljač. Na Kokrško sedlo ji je tik pred nevihto, že v temi, prinesel hrano in oblačila.

Več slik bo objavila Ruth po koncu teka. Nekaj pa še jaz med naslednjimi objavami.

Srečno!

Raje