Morje, hribi ...

in vmes delo - tako in drugačno!
Ja, tisto veliko razburkano lužo sem le malce okusila. Je še vedno slana!
Hribi še vedno stojijo. Trdno.
Ta teden sem bila med drugim pisateljica, vrtnarka, fotografinja, tekačica, gospodinja, mati, žena ...
No, ne nujno v tem vrstnem redu :)

Tu je nekaj fotk.

3,5-urno iztekanje

Pravijo, da dan po tekmi ni dobro počivat. No, pa sem se zato pozno popoldne podala na Begunjščico.
A dan smo začeli na letališču. S Pio sva šli gledat padalca Miha. Avion je imel zamudo, midve pa premalo časa za čakanje. Tako je skakal "brez naju".

Doma so me čakale žejne rože pa ogromno bučk, ki jih je bilo treba vložit.
Nastalo je kar 18 kozarcev.

Pred odhodom v hribe sem po Rajetovem odličnem kosilu - puran z bučkami in koprcem, dobila še Piino sladico. Tortica, narejena iz prosene in riževe moke, je bila nadevana s skuto in obložena z borovnicami.

Sledi nekaj utrinkov iz ture.
Iz Drage sem tekla na Roblek, pa na Veliki vrh ter čez Kalvarijo do Prevale in Planince.

Na vsej poti nisem srečala nobenega planinca, družbo so mi delali ptiči in ovce ...

Kakšno bogastvo cvetja čaka na tistem najbolj strmem delu, ki se upravičeno imenuje Kalvarija!

Ob planini Prevala sem našla okrepčilo!

Na Planinci me je pričakalo barvito nebo ...

Uf, ne morem verjet - tale pentlja je kar dolga. Tri ure in pol!

Ko sem ob devetih prišla domov, so omamno dišale lisičke z jajci (Andrej, hvala za košaro gob!!!) in spet Piino slastno presenečenje ...

Slike so tudi v albumu!