Silvestrovo - slovo od dneva

Ja, res si nisem mogla pomagat, a od sonca se zadnjič v tem letu nisem mogla poslovit kar skozi kuhinjsko okno!

Pa sem odbrzela - v Drago.

Do Robleka sem v Icebugih pritekla v rekordnem času - uri in deset minut.
Evo, tako je to, če priganja narava s svojimi zakonitostmi in človek zamuja ...

Bilo je praznično umiiiirjenooooo.

V 35 minutah sem bila pri avtu in pravočasno na silvestrski večerji :)

Silvestrovo - pozdrav soncu

Otroci so se razbežali po svetu - Jan in Neža bosta novo leto pozdravila v Španiji, Pia se je s prijatelji odpeljala v Prago, Miha se je navsezgodaj odpravil na Jamnik in nato z družbo na Jelovico.
Raje je šel ob petih zjutraj v službo plačeval davke, jaz pa na zadnji poklon sončnemu vzhodu v tem letu.
Na Viševnik ...
Malo čez deveto sem bila že v njegovem toplem objemu :)

Na Rudnem polju, kjer sem štartala, je bilo ob šestih minus 16 stopinj. Grel me je pogled na jutranje barve ...

In od pol osmih naprej sami čarobni trenutki ...

Dost kičastega jutra. Pot - smuči - pod noge!

Nagrada - prva smučarka na sveže zratrakiranem smučišču

Proti Bledu ...

Pa še en filmček iz jutranjih višav ...



Silvestrujte veselo, razigrano, brez zavor, v družbi tistih, ki jih imate radi!!!
vaša Ruth

Zadnjič to leto na Kredarico

V soboto sva bila z Mihom na tekmi, v nedeljo smo imeli obiske, pa še s članki sem se morala ukvarjat, tako sva s sinom mahnila na načrtovano turo šele danes navsezgodaj zjutraj.
Priprave so se začele zvečer, ko sem poklicala meteorologa na Kredarico. Nato sva z Mihom vsak v svojem kotu veže v nahrbtnik tlačila dereze, srenače, cepin, oblačila, čelko, flajštre, fotoaparat in spet oblačila ...
No, zjutraj ob petih pa še hrano - banani, mandarini, tunin sendvič, čokolado. Skuhala sem čaj, ga nalila v termovko in - pozabila doma v kuhinji. K sreči je Miha vzel liter jabolčnega soka, ki nama je, čeprav v delno zmrznjenem stanju "rešil življenje".
Seveda sem to, da je ruzak lažji, ker v njem manjka kilogram čaja, opazila šele po kakšni uri smučanja po zamrznjeni dolini Krme. Potem so začele padati domine ...
Nenadoma je ugasnila sinova čelna svetilka, svetlobe dneva pa še od nikoder. No ja, za nameček pa je že skoraj pri Garažah ugotovil, da na glavi nima več sončnih očal.

Pa se je skrbna mati podala na iskanje. Po 45-minutnem drncu v Spodnjo Krmo sem se žalostna vrnila, saj jih nisem našla.
No, potem se je Končno začel SONČNI del dneva in vse je potekalo kot po maslu :)

Kljub slabemu začetku dneva - Miha Smejko.

Minus 16!

Zato - hitro proti soncu!

Vauuu, presmučana Kurica ...

Neverjeten je, Miha vsako vejo izkoristi za "vajo na drogu".

Nato je pribilo z neba ...

In midva sva se slačila :)

Hehe, sva se smejala - v dolini pa turobno vreme!

Hribi zaliti s smetano,

okrašeni ...

Kako drugače je bilo 9. decembra, ko je veter pihal s 95 km na uro.
Danes pa - vrooooče, ko se ne premakne sapica.

Po dobrih šestih urah sva ugledala Kredarico.

Miha si je omislil plažo in se pustil streči ...

Že štiri tedne ni bilo takega dneva, pravita meteorologa.

Še sprehod

In spust v dolino Krme

Mihu se je nasmehnila sreča, prijazna planinca sta našla njegova očala. Hvala vama!!!

Pred smuko pa plazu, no ta del bi rada kmalu pozabila :(

In še dolga vaja za krepitev rok - soročno smučanje do avta.

JA, bil je res dan - kot iz sanj!!!