Piino vabilo

Prejle sta preko veže iz sosednje sobe k meni prileteli slikci ...

in sporočilo:
Danes Pia Podgornik Trio ob 21.00 na Plečnikovih stopnicah v starem delu Kranja! Vabljeni!

Nadloga (skoraj) vsake ženske

Takole za konec tedna pa še tale resna tema.
Že vse od pomladi me, verjetno podobno kot tudi vas, okupirajo iz Top shopa. Vedno z isto reklamo - za čudežni serum, ki odpravi celulit. Takole obljubljajo: "Deluje že v 9 min – kar 47 % zmanjšanje videza celulita."
Večkrat sem pomislila, da bi naročila, a ... ne verjamem temu čudežu. Imate ve s serumom Adonia Legtone dobre izkušnje?
Zadnjič sem o tem razpredala z Rajetom, pa me je poslal lavfat. To namreč zagotovo pomaga!
Mogoče tudi masiranje s snegom pod Triglavom ...

Kakorkoli že, v vročem dnevu se pa sneg prileže, še pa še!!!
V hribih ga je res na pretek ...

Pod Triglavom

JA, tudi Zato hodim v hribe!
Vedno znova me razveselijo - ne samo rastline, tudi kozorogi, gamsi ...
Včeraj so takole uživali.
Slikala sem jih, ko sem šla čez Plemenice.

Tale gams pa je poziral ob poti, ki pelje čez Prag ...

Mehiška lepotica

Odgovarjam Tamari, ki jo zanima, katera rastlina letos pri nas na terasi ustvarja tako zanimive zavese.
To vlogo sem zaupala rodohitonu Rhodochiton atrosanguineus, enoletni vzpenjavki, ki izvira iz Mehike.
Res je izvrstna!!!

S to fotko pa sem vas skušala navdušit za rodohiton v knjigi Cvetoče okrasje :)
Poglejte na stran 121.

Ančica je kooončno nevesta!

Zadnjič ste me spraševali, kdaj zacveti enakolistna zvončnica.
Ja, kar malce potrpljenja je treba, da se odprejo beli cvetovi.

V knjigi Sto sezonskih rastlin pa lahko preberete:

Zvončnica

Campanula sp.

Rod šteje preko 300 vrst, številne gojimo tudi v naših vrtovih. Enakolistna zvončnica Campanula isophylla se kot modro cvetoča blazinasta trajnica divje razrašča po gorovjih ob Sredozemskem morju, pri nas pa sodi med najstarejše cvetoče okrasne rastline. Te so včasih najlepše prezimile na notranjih okenskih policah starih kmečkih hiš.

V Beli krajini je bila zvončnica pogost oltarni okras, odtod ime - »medmašnica«. Cenjena je predvsem belocvetna sorta 'Alba', ki jo na Štajerskem imenujejo »bela nevesta«, modro zvončnico pa »ženin«. Za razliko od novejših sort ima ta volnato dlakave liste. Nekaj posebnega je sorta 'Mayi', ki jo krasijo pisani listi.

Zvončnico razmnožujemo s potaknjenci, stare rastline lahko ohranjamo več let.

Med prezimovanjem, pri temperaturi le malo nad lediščem, zalivamo bolj poredko.

V okrasne namene gojimo tudi sorte piramidaste zvončnice Campanula pyramidalis. V drugem letu razvijejo več kot meter visoko cvetno steblo z množico belih ali modrih zvončastih cvetov. Izčrpane rastline po končanem cvetenju zavržemo.

Mesto sajenja

Enakolistna zvončnica najlepše uspeva na severnih in vzhodnih legah, prenese tudi sonce. Sadimo jo v obešanke in korita, običajno med fuksije, viseče nageljne in vodenke. To je rastlina, ki nikakor ne sme manjkati na starih, kmečkih hišah.

Oskrba

Ob redni oskrbi z zvončnico ne bo težav. Rastlina je zdrava, brez bolezni in škodljivcev. Priporočljivo je redno odstranjevanje porjavelih odcvetelih cvetov.

Zanimivost

Zakaj enakolistno zvončnico imenujemo »ančica«?

V času, ko goduje sveta Ana, to je 24. julija, je vsa odeta v belo. Odtod tudi drugo domače ime »nevestica«.

Vrtnarji se ji ne posvečajo radi, saj je težko prodati rastlino, ki je sredi maja še brez popkov in cvetov. To je biser za potrpežljive poznavalce.

Ob čaju na Radiu Triglav

Prejle, malce čez sedmo zvečer, sem šla mimo moje pisarne in prisluhnila.
Ma, če ni po radiu en znan glas. Odprem vrata in slišim ... sebe. Kako nenavaden občutek!
Pri kosilu mi je Raje rekel, da me je včeraj, ko je bil na Pokljuki, videl na TV in me takoj okaral. Pred kamero sem uporabljala njegovo najljubšo porcelanasto skodelico - za mešanje železovih kelatov!!!
Joj, dobro, da sedaj ne posluša ponovitve radijske oddaje. Morda sem tudi danes zjutraj v studiu naredila kaj narobe ...
Sicer sem se pa v družbi Tatjane Kociper v 40-minutnem klepetu ob zelenem čaju počutila odlično.
Popoldne sem si privoščila branje Nedela na naši plaži, na terasi. Med rožcami.

Sploh se ne morem nagledat vseh živali, ki jih obiskujejo!

Dogodek dneva

Letos je pri nas v Podvinu leto gosenic. Čisto do konca so obdelale mogočno vrbo, ki je sedaj brez listov. In kaj male zelene požrešnice počnejo z rožami!!! Vsak dan pometam na balkonu njihove iztrebke, saj vse noči goltajo liste visečih petunij, ki rastejo v obešankah. Zdesetkale so rodohiton, ki visi iz zgornjega balkona ...
To je rezultat ekološkega ravnanja, saj ne škropimo proti škodljivcem.
No, res pravo veselje pa so mi delale gosenice lastovičarjev, ki so si za gostiteljice izbrale lučnike.
Pisane krasotice sem lahko dolgo občudovala, ni jih motila niti vročina, prehranjevale so se 24 ur na dan. Dokler niso izginile, kar čez noč. In to vse naenkrat.

Danes popoldne pa sem presenečena na rožah opazila prvega metulja! Srečna sem!!!
Lastovičar je namreč zame od nekdaj metulj nad metulji.

Zanimivo, da si je lastovičar za prvi obisk izbral ravno pelargonijo. Na balkonu ima namreč na razpolago kopico rastlin, ki po tradiciji privabljajo metulje - na primer lantano, grmasto baziliko, grobelnik ...

Po samotnih, cvetočih poteh

Plan za današnji dan se je rodil včeraj zvečer, ko smo s prijateljema ob palačinkah z malinami modrovali, kam naj se podam. Jože, hvala hvala, SUPER namig!
Budilko sem nastavila na četrto, ob petih pa res začela dirkat okrog žejnih rož. Do pol osmih sem znosila 1100 litrov vode.
Čez pol ure sem bila v avtu.

Ob devetih sem parkirala pri Savici in zagrizla proti Komni.

Pri Koči pod Bogatinom sem zavila z glavne poti. Čez Lepo Komno je bilo prelepo!!!
Cvetoče, dehteče, samotno ...

Povzpela sem se na Lanževico.

Ne vem zakaj, a planike vedno občudujem čisto od blizu :)

Po Lanževici sem se po sili razmer, saj mi je v vročini zmanjkovalo tekočine, podala proti Krnskemu jezeru.

Od Koče pri Krnskih jezerih sem se namenila proti Veliki Babi, a kmalu ugotovila, da je čisto predaleč.

Pa sem tekla do jezera (na plažo)

in potem nazaj proti Komni.

Stražarja ruševin ...

Moja naslednja cilja sta bila Bogatin in Mahavšček. Občudovala sem ju v daljavi.

Ob poti pa - čuda narave ...

in pisano življenje.

Na poti proti vrhu Bogatina je Pihalo!

Razgled pa je, razgled!

Pomahala sem iz Mahavščka - 2008 m nad morjem.

Po čudoviti poti, posuti s cvetjem, sem se nato spustila do planine Govnjač.

Obsedela med planikami!

Poglej, poglej ...

V hribih se pasejo tudi srečne krave! Pogled na planino Govnjač.

In le še malo, pa sem bila spet nazaj v dolini.

Za tole uživancijo sem porabila 10 ur in 47 minut. Naredila sem 210 fotk, naložila sem jih 50.
Edino, Raje bi se jezil name, če bi vedel, da sem cel dan pojedla nekaj suhih marelic in eno papriko. Ko je pa Narava takooo slastna!

Ob Krnskem jezeru je nastal ta filmček ...