To vsakemu postane jasno ob pohodu na Begunjščico. Tja gor se iz Ljubelja valijo trume, ki prav vse želijo strmino premagat na lastni pogon.
Ker me množice odvračajo od turne smučarije, sem dolgo odlašala z vzponom na meni tako ljubo goro. Pa sem se znašla. Svežega snega sem se šla naužit ob nenavadni uri.
Ko sem ob šestih na Ljubelju nataknila smuči, se je luna skrila za goro.
in se čez čas spet prikazala.
Pogledi iz Šentanskega plazu ...
Uf, ravno pravočasno sem prilezla na greben!
In pozdravila sonce :)
Barve, barve ...
in nato lesketajoča belina!
Mudilo se mi je otrokoma pripravit zajtrk, zato sem odsmučala po najhitrejši poti navzdol - kar po osrednji grapi.
Kakšen snegec :)
Kar smejalo se mi je, ko sem ugledala množice ...
Jaz pa ob devetih na poti domov!In opoldne z Jožetom v naskoku na Stol ...
Na Prižnici so smuči iz nahrbtnika romale na noge.
Jože je imel mokre pse, ki se niso hoteli nalepit na smuči. Najina pot se je ločila. Uf, se je namučil z gaženjem.
Res bi bilo škoda ostat pod klobukom oblakov. Kakšna predstava! 
Tudi sosedje morajo na sonce v hribe. In to tudi počnejo, saj je Stol iz njihove strani pošteno "zratrakiran". Iz Završnice pa sem smučino potegnila prva.
Zatem, ko sem poslikala in s suhimi marelicami nahranila kavke, se je prikazal Jože.
Po kratkem oddihu še užitkarski polet zahajajočemu soncu naproti ...
Še dokaz, da smo soboto izkoristili številni turni smučarji. Najdete ga na tej zanimivi spletni strani!Tu pa so slikce v albumu.
1 komentar:
Sedim ob leptopu, ker koncno pisem diplomo, da enkrat postanem krajinski arhitekt...vmes iscem vrtnarije, ce kam posljem prosnjo, da bi se cesa novega naucila in da bi lahko svojo dušo koncno osvobodila... Matejo ze poznam in potem malo brskam po blogu in tehle slikcah...in mi rata pri srcku toplo. Ruth to kar je ujeto na tvojih slikcah je res lepo, me je pobozalo...in to sem mogla povedat. Vse lepo. Urša.
Objavite komentar