nedelja, 30. december 2012

Spomini ostanejo


13 komentarjev:

Anonimni pravi ...

izjemna ženska.... za vedno

bojan pravi ...

Angel je odšel med angele...

Anonimni pravi ...

Spomini ostanejo, ljubezen je močnejša od smrti!
Ohranite blog, njej v spomin!

Anonimni pravi ...

Hvala ker delite spomine z nami. Tako radi smo jo prebirali in občudovali njene slike in upali, da tudi sami kdaj doživimo te čarobne trenutke. Ohranite to njeno enrgijo, hvaležni vam bomo.

Anonimni pravi ...

Tako kot prej tudi sedaj vsak dan čakam kaj nam bo sporočila in kje je bila....

Ne dojemam....

Anonimni pravi ...

Tudi jaz ne dojamem in prosim za ohranitev teh spominov,da bomo imeli iz kje črpati energijo.Bodite močni..

Anonimni pravi ...

Zelo te pogrešam, draga Ruth. Neprestano si mi v mislih. Postala si moj vsakodnevni ritual. Dala si mi ogromno energije in novega znanja. HVALA TI.

Pika pravi ...

Hvala Vam za te objave. Če bi lahko, bi vam pomagala ... pa vem, da žal takih čudežev ni, da bi jo priklicali nazaj. Četudi nas je ogromno, ki si to želimo.

Topel objokan objem ... Naj solze obrusijo ostrino bolečine

Anonimni pravi ...

Draga Ruth!
Pravkar sem izvedela. V mislih sem s teboj, v sobi, kjer mi z barvicami na papir ustvarjaš novo, popolno harmonijo cvetov. Obe zatopljeni v isti sanjski svet barv, vonja in oblike cvetov. Hvala ti za te čarobne trenutke.
Ruth je bila umetnica zasaditev, ena, edina in najboljša!
Majda B.

Anonimni pravi ...

Draga Ruth, H V A L A.
Ni besed s katerimi bi izrazila svojo žalost, nemoč....sposojam si pesem in želim vsem njenim MOČI. Tina
Do not stand at my grave and weep,
I am not there; I do not sleep.
I am a thousand winds that blow,
I am the diamond glints on snow,
I am the sun on ripened grain,
I am the gentle autumn rain.
When you awaken in the morning’s hush
I am the swift uplifting rush
Of quiet birds in circling flight.
I am the soft starlight at night.
Do not stand at my grave and cry,
I am not there; I did not die.

neja62 pravi ...

Poznala sem jo, bila je na mojem vrtu, ob mojem ribniku, sadila, načrtovala, svetovala, hitela. Njem blog je bil prva stran na internetu, ki sem jo vsak dan odprla in prebrala. Spustila nas je v svojo družino, nam približala naravo, sokove, svoje dosežke. Vedno je samo hitela. Spomnim se, ko je prišla k nam s svojim kombijem, polnim grmičkov in rožic in se tudi za trenutek ni usedla. Prišla je iz predavanja, pred tem je sadila nekje drugje, potem je sadila še pri nas. Pripravljen sem imela sveže stisnjen sok, da ga je med delom popila. Mislim, da so bili ti sokovi glavni del hrane, ki jo je uživala. Spomnim se, da sem se ob prebiranju njenega bloga velikokrat spraševala, kako zmore, od kje toliko energije in predvsem, kako se ogne premnogim nevarnostim, ki so nanjo marsikje prežale. Mislila sem si, da hodi zelo po robu in da je sreča res na njeni strani. Vse do tistega dne,...Nisem mogla verjeti in še danes težko dojemam, da je ne bom več videla, da ne bom več brala njenih noro dobrih zapisov in še boljših fotografij. Morda je zato tako hitro živela. Globoko sočustvujem z njenimi najbližnjimi. Samo čas celi rane, spomin ne izgine nikoli, samo boli ne več tako. Veliko poguma in skupaj boste lažje premagali neizmerno bolečino, Raje, Jan, Miha, Pia. V mislih smo z vami.
Če morete, nam pustite njeno spletno stran odprto, ker jo bomo vedno znova obiskovali in brali njene misli, nasvete in občudovali slike.

Andreja

Anonimni pravi ...

Spomini ostanejo tudi jaz prosim na ohranitev njenih blogov saj jih vedno znova in znova odpiram,Ruth s svojim kužkom Dikom, družino polno ljubezni naravo......Hvala.Zakaj? J.

Anonimni pravi ...

Lepi spomini na Ruth bodo ostali!
Hvala,Ruth!
Jelka